Izomerija kislin

Skorajda vse aminokisline izkazujejo optično izomerijo. To pomeni, da  so lahko v dveh izomernih oblikah. Te obliki sta L in D. V proteinih in večina v naravi se nahajajo povečini L-aminokisline. D-aminokisline so prisotne le v nekaterih beljakovinah, ki jih proizvajajo določeni morski organizmi in v komponentah celične stene nekaterih bakterij.

D-aspartat se nahaja v nekaterih beljakovinah kot posledica posttranslacijske modifikacije. Označevanje z L in D je starejši način označevanja stereoizomerov in temelji na primerjavi z molekulo gliceraldehida, ne pa na optičnih lastnostih posamezne molekule.
Beljakovine nastanejo s polimerizacijo aminokisline.

Sorodna vsebina: https://www.internet-oglasevanje.com/kaj-so-ogljikovi-hidrati/

Bolezni, ki jih lahko povzročijo beljakovine

Vedeti moramo, da beljakovine vsebujejo ogljikove, kisikove in dušikove atome, zato beljakovine v večjih količinah lahko povzročijo osteoprozo in ledvične kamne. Hrana, ki vsebuje veliko beljakovin kot so meso, jajca in mlečni izdelki, beljakovine zvečajo kislost v človeški krvi, kar povzroči izločanje kalcija iz kosti, ki s tem povrne telo spet v prvotno pH stanje.

Tako izčrpavanje kalcija povzroča steoprozo ali mehčanje kosti. Izločen kalcij konča v ledvicah, kjer se pogosto oblikuje v boleče kamne. Ledvični kamni so veliko bolj pogosti pri mesojedih kot pri veganih. Beljakovine v večjih količinah so lahko tudi povezane z rakom na črevesju, prsih in prostati. Še veliko o tem si lahko preberete na naslovu https://www.internet-oglasevanje.com/nastanek-bcaa/.

Proteini so kompleksna stvar

Proteini so gradbeni material. Proteini se zelo redko trošijo za energijo. Zanimivo pa je, da proteini lahko tudi redijo.

Proteini so izredno  kompleksna snov, zato je pomembno, da v telo vnesemo toliko proteinov kolikor jih potrebujemo. Sestavljeni so iz manjših molekul katere se imenujejo aminokisline. Da bi telo normalno delovalo rabi dvaindvajset različnih aminokislin med katerimi lahko samo proizvaja štirinajst med tem, ko ostalih osem mora pridobiti skozi prehrano.
V osnovi bi proteine lahko razdelili na tiste, ki jih pridobivamo kot hranila preko športne prehrane in tiste, ki jih pridobivamo preko proteinskih dodatkov-praškov.
Najboljši viri proteinov, ki jih dobimo se nahajajo v hrani, ki jo zaužijemo. Proteine najdemo v: ribah, perutnini, pusto rdečem mesu, mleku  in jajcih. Ti proteini vsebujejo vse aminokisline in jih imenujemo kompleksni-polnovredni proteini.